torek, 7. oktober 2014
Vibacom zaključil s svetovalnimi storitvami
Dragi kolegi, kot ste mnogi že obveščeni je bila Violeta Bulc 18. 9. 2014 imenovana za ministrico za strateške projekte in kohezijo v Vladi Republike Slovenije. Z njenim imenovanjem je zato Vibacom d. o. o. zaključil s svetovalnimi storitvami. Želimo vam vse dobro na vaših inovativnih poteh, prepričani smo, da boste uspešni.
petek, 3. oktober 2014
Odgovornost do prostora = samospoštovanje
V okviru konferenc in srečanj InCo gibanja je v povezavi z razvojem inovacijskih ekosistemov in inovacijske sposobnosti posameznikov in/ali skupin, prostor vedno igral zelo pomembno vlogo. Vsaj na subtilnem nivoju. V okviru uradnih modelov manj. A tudi sodobna družba vse bolj razume pomen celostnega razvoja okolja v katerem ustvarjamo, kot celostnega razvoja posameznikov, ki soustvarjamo v inovacijskem procesu. Oba sta med seboj večplastno prepletena in drug drugega dopolnjujeta, vzpodbujata, in se v soodvisnosti razvijata. Današnja zgodba je zgodba skupine arhitekt, ki so se pogumno odpravile na potovanje v prostor. Pri tem je njihovo čudenje neizmerno, nalezljivo in ena sama učna pot. Naj navdahnejo tudi vas.
Zakaj čutite tako veliko odgovornost do prostora?
Marsikdo se ne zaveda, kako močan vpliv ima grajeni prostor in arhitektura na naše življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obdajata nas vse življenje in dajeta okvir vsem našim dejavnostim. Zato je pomembno, da se zavedamo možnosti, ki nam jih prostor nudi za bolj kakovostno bivanje in delo. Me tri se veliko ukvarjamo s promocijo kakovostne arhitekture, vidimo veliko zanimivih projektov, ki ljudem izboljša bivalne in delovne pogoje. Vidimo torej veliko možnosti za druge ljudi in to jim želimo pokazati.
Vsi ljudje, ne samo arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, oblikujemo prostor, hkrati pa prostor oblikuje nas. Zato je zelo pomembno, da vsi spoznamo raznolike možnosti, ki nam jih nudi.
Ljudje imamo možnost preizkušati in primerjati različne tehnologije, računalnike, telefone, avtomobile, hrano…. in nam zato kriteriji rastejo. Arhitektura, ki pogosto predstavlja največjo investicijo v našem osebnem ali poslovnem življenju, pa običajno ne preizkušamo in primerjamo, zato nimamo razvitih visokih vrednostnih kriterijev.
Arhitektura presega tisto, kar vidimo z očmi, in je ni mogoče popolnoma razumeti, če jo omejimo le na vizualne znake. Vsakdo doživlja isti prostor drugače, kar je odvisno od njegovih izkušenj, izobrazbe, interesov in razpoloženja v danem trenutku. Poleg tega lahko ista oseba isti prostor izkuša drugače ob različnih dnevih in razpoloženjih, zato je doživljanje prostora običajno edinstveno.
Poleg doživljanja in vrednotenja prostora na podlagi čutov pa kakovost prostora danes vrednotimo tudi s številnimi merljivimi kazalci za trajnostno gradnjo, to so ekološka kakovost (varstvo naravnih virov in varstvo ekosistema), ekonomsko kakovost (optimizacija stroškov življenjskega cikla stavbe, povečanje produktivnosti virov, ohranjanje kapitala in vrednosti stavbe), družbeno-kulturološko kakovost (zagotavljanje funkcionalnosti, zagotavljanje kakovosti oblikovanja in varstvo zdravja, varnosti in ugodja), tehnično kakovost (stabilnost stavbe – statika, potres, protipožarna, zvočna in toplotna zaščita stavbe, zaščita stavbe in delov stavbe pred vlago, odpornost stavbe pred vplivi okolja, vprašanje čiščenja in vzdrževanja ter možnosti razgradnje stavbe), procesno kakovost (kakovost postopka načrtovanja, kakovost izvedbe gradnje in kakovost priprav na obratovanje).
Obstajajo številni merljivi kazalniki, določeni s standardi, ki so v tujini že zelo uveljavljeni (LEED, DGNB, OGNI…). V Sloveniji še nimamo predpisanih kazalnikov, vendar se kažejo prizadevanja po vzoru Nemčije in Avstrije.
Poslanstvo mednarodnega projekta Odprte hiše je nuditi možnost osebnega doživetja kakovostno oblikovanih prostorskih rešitev. S tem spodbujamo praktično izkušnjo v prostoru in možnost primerjave med različnimi rešitvami, saj edino skozi primerjavo, si človek lahko oblikujejo objektivno in subjektivno mnenje.
Zakaj festival?
Cilj festivala OHS je, da je v vsaki regiji odprtih vsaj nekaj zanimivih objektov in spremljevalnih dogodkov. S pobudo želimo omogočiti ljudem praktično izkušnjo v dobri arhitekturi. Posledično pa želimo, da bi imeli v Sloveniji čim več dobre arhitekture in izboljšano kakovost bivanja.
V partnerstvu z ZRMK posebej izpostavljamo energetsko učinkovite objekte – skoraj nič energijske objekte, ki imajo v programu posebno oznako. www.0energijskehise.si.
Zakaj vstopati v osebni prostor ljudi, v njihove domove?
Tu gre za entuziazem lastnikov, ki so pripravljeni deliti z drugimi svojo dobro prostorsko izkušnjo z drugimi. Ko se enkrat zavedaš vrednotenja kakovostnih prostorov in arhitekture, resnično želiš to deliti. Od obiskovalcev beležimo veliko arhitektov, ki si nabirajo izkušnje. Naš cilj pa je, da si bi stavbe ogledalo vedno več zainteresirane javnosti in investitorjev, ki bi se posledično začeli odločati za bolj kakovostno arhitekturo, tako javno, kot zasebno, to se na srečo dogaja.
V življenju ljudje v povprečju vstopijo v največ deset zasebnih hiš (staršev, sorodnikov, sosedov, prijateljev). Če pogledamo povprečno slovensko arhitekturo, lahko rečemo, da na obiskih nimajo možnosti doživeti kakovostnih bivalnih prostorov. Ker torej ne poznajo boljših možnosti, se torej v času lastnega odločanja o posegih v prostor, ne morejo odločati o drugačnih rešitvah, gradijo tako kot so navajeni. Možnost ogleda zanimivih prostorskih rešitev pa jim lahko »odpre oči«. Objekti OHS so na ogled z vodenjem arhitektov, lastnikov in upraviteljev objektov, zato predstavlja dogodek visoko strokovno raven in je vedno zelo sproščen.
Kaj je botrovalo naslovu osrednjega dogodka?
Letošnji osrednji dogodek OHS bo predstavljala razstava z naslovom INGORANCA = TEMA = OVIRA v Galeriji Kresija v Ljubljani, ki bo na ogled od 3.-17.10.2014 v Galeriji Kresija v Ljubljani.
Želimo doseči, da javna kakovostna in inkluzivno oblikovana arhitektura ni luksuz, temveč temeljna pravica vseh nas!
Kam se razvija slovenska arhitektura?
Toliko slabih rešitev, kot se jih je v Sloveniji zgradilo v zadnjih petnajstih letih, se verjetno, upamo, ne bo nikoli več. Zato pravimo, da je recesija prišla prepozno. Prostor je oblikoval kapital in ne razum, spoštovanje človeka in narave.
V tem času pa se je zgradilo tudi veliko kakovostnih rešitev, kar želimo z Odprtimi hišami Slovenije tudi pokazati. S tem želimo prenašati znanja, ki se v tem času, ko se ne gradi veliko izgubljajo. Je pa sedaj čas, da se naučimo pravilnega vrednotenja arhitekture in grajenega prostora, da bodo naše odločitve v prihodnosti boljše, da bomo zgradili boljši prostor za naše otroke.
Hvala! Naj se razvija naše spoštovanje do vsega kar nas sooblikuje in usmerja naše odločitve.
Violeta
 |
| Slika: Kristina Dešman, Ana Struna Bregar, Lenka kavčič Vir: Adriana Aleksić |
Marsikdo se ne zaveda, kako močan vpliv ima grajeni prostor in arhitektura na naše življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obdajata nas vse življenje in dajeta okvir vsem našim dejavnostim. Zato je pomembno, da se zavedamo možnosti, ki nam jih prostor nudi za bolj kakovostno bivanje in delo. Me tri se veliko ukvarjamo s promocijo kakovostne arhitekture, vidimo veliko zanimivih projektov, ki ljudem izboljša bivalne in delovne pogoje. Vidimo torej veliko možnosti za druge ljudi in to jim želimo pokazati.
Arhitektki Ana Struna Bregar, Lenka Kavčič in magistra zgodovine arhitekture Kristina Dešman smo gonila sila projekta Odprte hiše Slovenije. Leta 2010 sva projekt zasnovali Ana in Kristina, leta 2013 se nama je pridružila še Lenka.Kakšno vlogo prostora vidite v inovacijskih ekosistemih?
Vsi ljudje, ne samo arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, oblikujemo prostor, hkrati pa prostor oblikuje nas. Zato je zelo pomembno, da vsi spoznamo raznolike možnosti, ki nam jih nudi.
 |
| Slika: Projekt Odprte hiše Vir: Odprte hiše Slovenije |
Prostor je omejena dobrina in zato bi morali vsi z njim ravnati premišljeno in odgovorno!Vrednotenje in kakovostno prostorsko ustvarjanje sta povezana s pridobivanjem prostorskih znanj in izkušenj. Pri arhitekturi ne gre samo za pomembne stavbe, ki so jih zasnovali priznani arhitekti, temveč tudi za oblike in prostore, ki določajo naše vsakodnevno okolje in torej vplivajo na naše bivanje. Zato morata dobra arhitektura in kakovostni, zlasti javni, grajeni prostor veljati za temeljno človekovo pravico.
Arhitektura presega tisto, kar vidimo z očmi, in je ni mogoče popolnoma razumeti, če jo omejimo le na vizualne znake. Vsakdo doživlja isti prostor drugače, kar je odvisno od njegovih izkušenj, izobrazbe, interesov in razpoloženja v danem trenutku. Poleg tega lahko ista oseba isti prostor izkuša drugače ob različnih dnevih in razpoloženjih, zato je doživljanje prostora običajno edinstveno.
ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2014 - OHSAli lahko vpliv prostora na človeka, na razvoj družbe tudi zmerimo?
3. – 5. OKTOBER 2014Največji arhitekturni festival v Sloveniji,
ko svoja vrata odpre več kot 100 kakovostnih sodobnih objektov.
Največji spletni vodnik sodobne kakovostne slovenske arhitekture. www.odprtehiseslovenije.org
Poleg doživljanja in vrednotenja prostora na podlagi čutov pa kakovost prostora danes vrednotimo tudi s številnimi merljivimi kazalci za trajnostno gradnjo, to so ekološka kakovost (varstvo naravnih virov in varstvo ekosistema), ekonomsko kakovost (optimizacija stroškov življenjskega cikla stavbe, povečanje produktivnosti virov, ohranjanje kapitala in vrednosti stavbe), družbeno-kulturološko kakovost (zagotavljanje funkcionalnosti, zagotavljanje kakovosti oblikovanja in varstvo zdravja, varnosti in ugodja), tehnično kakovost (stabilnost stavbe – statika, potres, protipožarna, zvočna in toplotna zaščita stavbe, zaščita stavbe in delov stavbe pred vlago, odpornost stavbe pred vplivi okolja, vprašanje čiščenja in vzdrževanja ter možnosti razgradnje stavbe), procesno kakovost (kakovost postopka načrtovanja, kakovost izvedbe gradnje in kakovost priprav na obratovanje).
Obstajajo številni merljivi kazalniki, določeni s standardi, ki so v tujini že zelo uveljavljeni (LEED, DGNB, OGNI…). V Sloveniji še nimamo predpisanih kazalnikov, vendar se kažejo prizadevanja po vzoru Nemčije in Avstrije.
Odprte hiše: NAJVEČJI SPLETNI PORTAL KAKOVOSTNE SLOVENSKE SODOBNE ARHITEKTUREKako se projekt Odprte hiše vmešča v slovenski prostor, kako na njega vpliva?
Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže OpenHouseWorldWide, ki se je začela leta 1992 v Londonu in danes deluje v 23 mestih po celem svetu. OHS so v petih letih zrasle v največji spletni portal kakovostne slovenske sodobne arhitekture.
Projekt je bil leta 2012 nagrajen z najvišjim strokovnim priznanjem Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.
Poslanstvo mednarodnega projekta Odprte hiše je nuditi možnost osebnega doživetja kakovostno oblikovanih prostorskih rešitev. S tem spodbujamo praktično izkušnjo v prostoru in možnost primerjave med različnimi rešitvami, saj edino skozi primerjavo, si človek lahko oblikujejo objektivno in subjektivno mnenje.
Odprte hiše Slovenije želijo podirati ovire za načrtovanje in navdihniti ljudi ter institucije, da bi zahtevali bolj kakovostno oblikovanje prostorov.Odprte hiše Slovenije krepijo dialog med različnimi strokovnjaki in naročniki. S tem spodbujamo pozitivne odločitve za trajnostni prostorski razvoj in trajnostno gradnjo objektov. Želimo vrniti ugled našemu gradbenemu sektorju in dvigniti ozaveščenost o pomenu dobrega oblikovanja prostora v najširši družbi. Z akcijo spodbujamo načrtovalsko stroko, strokovnjake v industriji, politike, gospodarstvo in širšo javnost – vključno z mladostniki, ki predstavljajo prihodnje naročnike – k bolj učinkovitemu dialogu na področju gradnje objektov in urejanja prostora.
 |
| Slika: Projekt Odprte hiše Vir: Odprte hiše Slovenije |
Cilj festivala OHS je, da je v vsaki regiji odprtih vsaj nekaj zanimivih objektov in spremljevalnih dogodkov. S pobudo želimo omogočiti ljudem praktično izkušnjo v dobri arhitekturi. Posledično pa želimo, da bi imeli v Sloveniji čim več dobre arhitekture in izboljšano kakovost bivanja.
V partnerstvu z ZRMK posebej izpostavljamo energetsko učinkovite objekte – skoraj nič energijske objekte, ki imajo v programu posebno oznako. www.0energijskehise.si.
OHS festival odpira vrata več kot 100 objektov kakovostne sodobne arhitekture, izbranih javnih objektov, ki javnosti načeloma niso dostopni, a so pomembni z vidika kulturne dediščine, ali pa predstavljajo pomembne objekte za delovanje družbe.V posebnem sklopu izpostavljamo tudi turistične objekte, ki ponujajo zanimivo arhitekturo izkušnjo tekom celega leta.
Zakaj vstopati v osebni prostor ljudi, v njihove domove?
Tu gre za entuziazem lastnikov, ki so pripravljeni deliti z drugimi svojo dobro prostorsko izkušnjo z drugimi. Ko se enkrat zavedaš vrednotenja kakovostnih prostorov in arhitekture, resnično želiš to deliti. Od obiskovalcev beležimo veliko arhitektov, ki si nabirajo izkušnje. Naš cilj pa je, da si bi stavbe ogledalo vedno več zainteresirane javnosti in investitorjev, ki bi se posledično začeli odločati za bolj kakovostno arhitekturo, tako javno, kot zasebno, to se na srečo dogaja.
 |
| Slika: Projekt Odprte hiše Vir: Odprte hiše Slovenije |
Kaj je botrovalo naslovu osrednjega dogodka?
Letošnji osrednji dogodek OHS bo predstavljala razstava z naslovom INGORANCA = TEMA = OVIRA v Galeriji Kresija v Ljubljani, ki bo na ogled od 3.-17.10.2014 v Galeriji Kresija v Ljubljani.
Želimo doseči, da javna kakovostna in inkluzivno oblikovana arhitektura ni luksuz, temveč temeljna pravica vseh nas!
Vprašamo se lahko:Je javni grajeni prostor dostopen vsem ljudem?Razstava izpostavlja možnosti in potenciale, kako lahko arhitektura grajenega prostora in oblikovanje izboljšata življenje vsakemu posamezniku in ponudita možnosti za bolj kohezivno, trajnostno, vključujočo in humano družbo.
Smo v grajenem prostoru enakopravni?
Je kakovostna in vključujoča arhitektura res luksuz?
Vsa javna arhitektura bi morala biti kakovostno oblikovana za vse ljudi.
Kam se razvija slovenska arhitektura?
Toliko slabih rešitev, kot se jih je v Sloveniji zgradilo v zadnjih petnajstih letih, se verjetno, upamo, ne bo nikoli več. Zato pravimo, da je recesija prišla prepozno. Prostor je oblikoval kapital in ne razum, spoštovanje človeka in narave.
V tem času pa se je zgradilo tudi veliko kakovostnih rešitev, kar želimo z Odprtimi hišami Slovenije tudi pokazati. S tem želimo prenašati znanja, ki se v tem času, ko se ne gradi veliko izgubljajo. Je pa sedaj čas, da se naučimo pravilnega vrednotenja arhitekture in grajenega prostora, da bodo naše odločitve v prihodnosti boljše, da bomo zgradili boljši prostor za naše otroke.
Hvala! Naj se razvija naše spoštovanje do vsega kar nas sooblikuje in usmerja naše odločitve.
Violeta
petek, 19. september 2014
Vibracija belih levov v srcu nove dobe
Sodobni čas odpira vse več možnosti za razumevanje drugačnosti pomena posameznika v celoti in vpliva celote na posameznika. Vse pomembnejše postaja sledenje notranjemu klicu, ki zagotavlja avtentičnost in služenje potrebam prostora na osnovi osebnega poslanstva.
Andreja Cepuš je človek ki sledi svojemu klicu v polnem pomenu besede. To je njena zgodba.
Kdo je Andreja Cepuš?
Andreja Cepuš: Sama sebi pravim Social Artist, oziroma soustvarjalka nove kvalitete življenja. Zakaj Social Artist? Ker čutim, da ta koncept najbolje opiše mojo esenco. Kot umetnik vnaša svojo strast in veščine v svojo umetnino, tako Social Artist deluje v prostoru družbene realnosti. Znotraj tega področja lahko namreč dosežemo srčiko notranjih človeških kapacitet in se ponovno uravnamo z višjim pomenom bivanja na tem planetu. Sama čutim, da s svojim delovanjem prispevam k aktivaciji najglobljega človeškega potenciala, soustvarjam prostor navdiha za inovativne, prebojne korake v sledenju resnični zgodbi posameznika ter aktiviram naš notranji voditeljski plamen.
Sicer pa sem radovedna raziskovalka življenja. Po študiju komunikologije in zaposlitvi ter sodelovanju z različnimi znanimi slovenskimi podjetji na širokem komunikacijskem polju (trženjsko komuniciranje in vodenje, pisanje, urednikovanje, spletni mediji, moderiranje, vodenje pogovornih večerov, oddaj), me je življenje usmerilo na pot izpolnjevanja svojega dušnega poslanstva, ki zajema dvigovanje zavesti skozi različne aktivacijske delavnice, namenjene spoznavanju notranje dimenzije človeka skozi avtentično energijo kreacije.
Model, ki ga razvijam združuje kreativni ženski princip, meditacijo, gib, poglobljeno komunikacijo, interaktivno delo, umetnost ter inspirativen prostor zaupanja ter podpore. Ker se zavedam, da se inovativnost rodi vedno zunaj okvirjev našega omejenega razmišljanja, delujem na ozaveščanju, navdihu, avtentičnem voditeljstvu, srčni inteligenci in prinašanju novih modelov kreacije v našo zavest.
Kaj je botrovalo odkritju ljubezni do belih levov?
Andreja Cepuš: Sprva morda mističnost, ki jih obdaja. Ob srečanju z njimi pa zagotovo spoznanje, da je ta mističnost resnična, saj te pogled iz oči v oči s temi živalmi dotakne v notranje bistvo in ga za vedno preoblikuje. Ob soočenju z njimi v njihovem domačem, naravnem okolju človek dojame, da se sooča s svojo naravo in kako zelo pomembno je, da jo vključi nazaj v življenje v celoti.
Česa nas uči legenda o belih levih?
Andreja Cepuš: Ljubezni in spoštovanja, če povzamem. Sicer pa legenda govori o tem, da so beli levi zvezdna bitja, ki združujejo zvezdno energijo v zemeljski obliki podobe leva. Po prepričanju prednikov utelešajo solarni logos na Zemlji in so tako otroci boga Sonca, ki sijejo čisto svetlobo na našem planetu. Legenda pravi, da so prišli na Zemljo, da pomagajo rešiti človeštvo v času krize. Ta čas je zagotovo zdaj.
Če gledamo znanstveno, so levi v vrhu eko sistema piramide življenja našega planeta, v vrhu vrha pa beli levi, kralji kraljev. Če odstraniš vrh piramide, se zruši celoten ekosistem planeta, torej če izginejo beli levi, se zruši ravnovesje našega planeta, česar kot človeštvo ne moremo preživeti. Beli levi kot simbol predstavljajo moč, dostojanstvo, voditeljstvo, pogum in srce. Ko smo ljudje v najboljšem izrazu smo prav takšni: levjesrčni. Kar pomeni, če izginejo beli levi, tudi vrednote, ki jih predstavljajo, padejo iz svojega ravnotežja, to pa lahko sami vidimo, kam nas je pripeljalo.
Kako lahko izročila prenesemo na delovanje človeka v sodobnem času?
Andreja Cepuš: Pravzaprav zelo preprosto. Beli levi nas opominjajo, da ponovno obudimo manjkajočo vez z naravo in stopimo v naravni tok življenja, ki podpira rast in razvoj. Kot družba smo namreč zašli v umetni ritem, ta pa vodi v destrukcijo. Na nek način beli levi opravljajo vlogo ambasadorjev, saj s svojo prisotnostjo širijo zavest in nas kličejo v ponovni stik z naravo. Tudi ali predvsem v tisto, v sebi. Ko je ta uravnana z naravnim tokom in v ravnovesju, se lahko zgodi ravnovesje tudi na zunaj. S srečanjem iz oči v oči z vrednotami moči, voditeljstva, poguma in srca v živo v naravnem okolju, se ta del aktivira tudi v nas samih. Spoznanje, da so to kvalitete, ki osmišljajo naše bivanje in tiste, ki so nujno potrebne, da prestopimo iz smeri destrukcije v smer naravnega toka rasti in razvoja, botruje osmišljanju svojega osebnega poslanstva. Če menimo, da ne moremo vpeljati spremembe v družbi, to preprosto ni dovolj dobro. Ta misel izvira iz uma, ne srca. Beli levi aktivirajo spoznanje, da smo tu z namenom in nas opogumljajo, da stopimo na pot srčne osrediščenosti s koraki svojega notranjega voditelja, voditeljice. Kažejo nam princip voditeljstva nove dobe, kjer vsak posameznik živi svoj namen. In samo zamislimo si lahko, kaj se zgodi, ko zares začnemo vsi živeti svoj namen – ah, kakšna sprememba se lahko zgodi v delovanju naše družbe!
Kakšne posledice vidiš v ozaveščanju intuicije v poslovnem svetu?
Andreja Cepuš: Ogromne. Intuicija je tisti del narave, ki spada v trenutno še vedno 'manjkajočo vez' z nami. Je del naravnega toka in brez nje noben sistem ni celosten. Intuitivne zaznave nas vračajo v naravni tok rasti in razvoja, kar pomeni, da bo poslovni svet z uporabo tega dela prestopil na drugačne temelje in bo zato podprt z življenjem. Intuicija odpira v našem delovanju novo polje zaznav, ki omogoča organsko rast, hitrejše in elegantnejše premike, inovativne rešitve, modrejše zasuke in odločitve, čudežne navdihe. Odpira nas kreativni, ustvarjalni naravi in nas postavlja v širšo sliko kot jo je zmožen dojeti naš razum. V poslovnem svetu postaja vse bolj jasno, da stvari ne delujejo več kot so včasih, da so stari temelji odslužili in se rušijo, saj ne podpirajo življenja, temveč slepo ulico razvoja. Da lahko naredimo premik na nove, je nujno potrebna celostnost – in v celostnost spada tudi uporaba intuicije. Ne gre za bavbav, ne za kaj ezoteričnega, temveč za preprosto naravno logiko. In ta ni linearna. Tudi poslovni svet mora biti del te naravne logike, da bo ustvarjalnost privedla do nove družbe in novega načina sobivanja, kjer bodo posameznik, narava in družba vpeti v ekosistem z zavestjo skupnega soustvarjanja za skupno dobro in kjer bo glavno vodilo harmonična kvaliteta življenja za vsakogar.
Kaj prinaša praktična delavnica?
Andreja Cepuš: Odprt prostor navdiha in spoznavanje z naravnim tokom kreacije. S povabilom v globlji skok v svojo lastno naravo osvetljuje notranji osebni potencial in nas vodi v intuitivno zaznavanje prostora okoli sebe. Pred nas ne postavlja odgovorov, temveč odpira nova vprašanja, z namenom, da nas ta navdihnejo k raziskovanju novega polja. Izziva naše ustaljene strukture razmišljanja in nas vabi v sistem celostnosti.
Violeta
Andreja Cepuš je človek ki sledi svojemu klicu v polnem pomenu besede. To je njena zgodba.
Kdo je Andreja Cepuš?
Andreja Cepuš: Sama sebi pravim Social Artist, oziroma soustvarjalka nove kvalitete življenja. Zakaj Social Artist? Ker čutim, da ta koncept najbolje opiše mojo esenco. Kot umetnik vnaša svojo strast in veščine v svojo umetnino, tako Social Artist deluje v prostoru družbene realnosti. Znotraj tega področja lahko namreč dosežemo srčiko notranjih človeških kapacitet in se ponovno uravnamo z višjim pomenom bivanja na tem planetu. Sama čutim, da s svojim delovanjem prispevam k aktivaciji najglobljega človeškega potenciala, soustvarjam prostor navdiha za inovativne, prebojne korake v sledenju resnični zgodbi posameznika ter aktiviram naš notranji voditeljski plamen.
.JPG) |
| Slika: Andreja Cepuš Vir: Stane Jeršič |
Andreji Cepuš se lahko pridružite na InCo dogodku "Intuitivna akcija v procesu kreacije" 23. septembra 2014 ob 16.uri.Kot dolgoletna plesalka sodobnega plesa, občasna poetinja ter ljubiteljica umetnosti, se zavedam pomembnosti združevanja različnih svetov v skupno polje novih možnostih navdiha, iz katerega se lahko porajajo novi principi našega so-bivanja.
Model, ki ga razvijam združuje kreativni ženski princip, meditacijo, gib, poglobljeno komunikacijo, interaktivno delo, umetnost ter inspirativen prostor zaupanja ter podpore. Ker se zavedam, da se inovativnost rodi vedno zunaj okvirjev našega omejenega razmišljanja, delujem na ozaveščanju, navdihu, avtentičnem voditeljstvu, srčni inteligenci in prinašanju novih modelov kreacije v našo zavest.
 |
| Slika: Zihra, bele levinje iz GWLT Vir: GWLT |
Andreja Cepuš: Sprva morda mističnost, ki jih obdaja. Ob srečanju z njimi pa zagotovo spoznanje, da je ta mističnost resnična, saj te pogled iz oči v oči s temi živalmi dotakne v notranje bistvo in ga za vedno preoblikuje. Ob soočenju z njimi v njihovem domačem, naravnem okolju človek dojame, da se sooča s svojo naravo in kako zelo pomembno je, da jo vključi nazaj v življenje v celoti.
Česa nas uči legenda o belih levih?
Andreja Cepuš: Ljubezni in spoštovanja, če povzamem. Sicer pa legenda govori o tem, da so beli levi zvezdna bitja, ki združujejo zvezdno energijo v zemeljski obliki podobe leva. Po prepričanju prednikov utelešajo solarni logos na Zemlji in so tako otroci boga Sonca, ki sijejo čisto svetlobo na našem planetu. Legenda pravi, da so prišli na Zemljo, da pomagajo rešiti človeštvo v času krize. Ta čas je zagotovo zdaj.
Če gledamo znanstveno, so levi v vrhu eko sistema piramide življenja našega planeta, v vrhu vrha pa beli levi, kralji kraljev. Če odstraniš vrh piramide, se zruši celoten ekosistem planeta, torej če izginejo beli levi, se zruši ravnovesje našega planeta, česar kot človeštvo ne moremo preživeti. Beli levi kot simbol predstavljajo moč, dostojanstvo, voditeljstvo, pogum in srce. Ko smo ljudje v najboljšem izrazu smo prav takšni: levjesrčni. Kar pomeni, če izginejo beli levi, tudi vrednote, ki jih predstavljajo, padejo iz svojega ravnotežja, to pa lahko sami vidimo, kam nas je pripeljalo.
 |
| Slike: Andreja Cepuš "V aktivaciji ženskega potenciala..." Vir: Darja Grdina |
Kako lahko izročila prenesemo na delovanje človeka v sodobnem času?
Andreja Cepuš: Pravzaprav zelo preprosto. Beli levi nas opominjajo, da ponovno obudimo manjkajočo vez z naravo in stopimo v naravni tok življenja, ki podpira rast in razvoj. Kot družba smo namreč zašli v umetni ritem, ta pa vodi v destrukcijo. Na nek način beli levi opravljajo vlogo ambasadorjev, saj s svojo prisotnostjo širijo zavest in nas kličejo v ponovni stik z naravo. Tudi ali predvsem v tisto, v sebi. Ko je ta uravnana z naravnim tokom in v ravnovesju, se lahko zgodi ravnovesje tudi na zunaj. S srečanjem iz oči v oči z vrednotami moči, voditeljstva, poguma in srca v živo v naravnem okolju, se ta del aktivira tudi v nas samih. Spoznanje, da so to kvalitete, ki osmišljajo naše bivanje in tiste, ki so nujno potrebne, da prestopimo iz smeri destrukcije v smer naravnega toka rasti in razvoja, botruje osmišljanju svojega osebnega poslanstva. Če menimo, da ne moremo vpeljati spremembe v družbi, to preprosto ni dovolj dobro. Ta misel izvira iz uma, ne srca. Beli levi aktivirajo spoznanje, da smo tu z namenom in nas opogumljajo, da stopimo na pot srčne osrediščenosti s koraki svojega notranjega voditelja, voditeljice. Kažejo nam princip voditeljstva nove dobe, kjer vsak posameznik živi svoj namen. In samo zamislimo si lahko, kaj se zgodi, ko zares začnemo vsi živeti svoj namen – ah, kakšna sprememba se lahko zgodi v delovanju naše družbe!
Kakšne posledice vidiš v ozaveščanju intuicije v poslovnem svetu?
Andreja Cepuš: Ogromne. Intuicija je tisti del narave, ki spada v trenutno še vedno 'manjkajočo vez' z nami. Je del naravnega toka in brez nje noben sistem ni celosten. Intuitivne zaznave nas vračajo v naravni tok rasti in razvoja, kar pomeni, da bo poslovni svet z uporabo tega dela prestopil na drugačne temelje in bo zato podprt z življenjem. Intuicija odpira v našem delovanju novo polje zaznav, ki omogoča organsko rast, hitrejše in elegantnejše premike, inovativne rešitve, modrejše zasuke in odločitve, čudežne navdihe. Odpira nas kreativni, ustvarjalni naravi in nas postavlja v širšo sliko kot jo je zmožen dojeti naš razum. V poslovnem svetu postaja vse bolj jasno, da stvari ne delujejo več kot so včasih, da so stari temelji odslužili in se rušijo, saj ne podpirajo življenja, temveč slepo ulico razvoja. Da lahko naredimo premik na nove, je nujno potrebna celostnost – in v celostnost spada tudi uporaba intuicije. Ne gre za bavbav, ne za kaj ezoteričnega, temveč za preprosto naravno logiko. In ta ni linearna. Tudi poslovni svet mora biti del te naravne logike, da bo ustvarjalnost privedla do nove družbe in novega načina sobivanja, kjer bodo posameznik, narava in družba vpeti v ekosistem z zavestjo skupnega soustvarjanja za skupno dobro in kjer bo glavno vodilo harmonična kvaliteta življenja za vsakogar.
 |
| Slika: Andreja Cepuš z Lindo Tucker, ustanoviteljico in CEO Global White Lion Protection Trust (GWLT) in avtorico knjige Mystery of the White Lions Vir: Osebni arhiv |
Andreja Cepuš: Odprt prostor navdiha in spoznavanje z naravnim tokom kreacije. S povabilom v globlji skok v svojo lastno naravo osvetljuje notranji osebni potencial in nas vodi v intuitivno zaznavanje prostora okoli sebe. Pred nas ne postavlja odgovorov, temveč odpira nova vprašanja, z namenom, da nas ta navdihnejo k raziskovanju novega polja. Izziva naše ustaljene strukture razmišljanja in nas vabi v sistem celostnosti.
Violeta
torek, 16. september 2014
Naslednja poteza naj bi bila skrivnost
Pogovor z ustanoviteljem CiM Jasperjem Dzuki Jelenom
Intervju izvedel Blaž Branc
V kakšnem odnosu je CiM do sodobnega plesa? In kakšen odnos ima do psihoterapevtskih disciplin, namreč do izbirne teorije?
Jasper Dzuki Jelen: CiM (Choice in motion / izbiranje z gibanjem) uporablja gibalna spoznanja, ki izvirajo iz borilnih tehnik in različnih oblik sodobnega plesa. CiM iz določenih energetskih zmožnosti teh tehnik črpa tako, da lahko vsak v njih preprosto in dostopno uživa ne glede na starost, telesno pripravljenost ali veščino.
Teorija izbire (TI, Choice Theory) je psihološki okvir v ozadju „realitetne terapije“, ki ljudem pomaga izbrati učinkovitejše/ bolj zadovoljujoče odločitve v življenju. Običajen postopek TI pomeni določanje ciljev in načina delovanja, ki naj uresniči te cilje, oceni njihovo dosegljivost in možni napredek ter na tej osnovi izdela potrebni načrt.
Metoda CiM na prvo mesto postavlja samo izkušnjo, razmislek, analiza in ugotavljanje smisla ji sledijo šele potem. S tem nas odreši energetsko zelo drage stopnje spraševanja v duhu: „ne vem, kaj naj storim, zato moram zadeve še bolje premisliti/ analizirati“, in jo nadomesti s spoznanjem, ki izvira iz izkušnje: „to sem naredil in začutil/ razumel sem, kaj je bilo narejeno na pravi način, dajmo, še enkrat premislimo, potem pa gremo naprej in dalje raziskujmo“.
Bi bilo ustrezno reči, da je CiM zgolj splet Teorije Izbire in Improviziranja z dotikanjem (ID)?
Jasper Dzuki Jelen: Ne, pri njegovem poteku sta obe praksi zgolj referenčni točki tako za telesne kakor za psihološke postopke, ki potekajo. Čeprav CiM prav tako temelji na delovanju in izkušnji. Razvoj CiM in to, kar uči, sta eno in isto. Vsako delovanje (gibanje) poraja novo razumevanje, njemu pa sledi novo delovanje. Delujoči posameznik in njegovo početje se tako postopoma neprestano razvijata. Seveda pa pri CiM ni vse novo, veliko sem se naučil od prvih oblikovalcev in od izvajalcev obeh metod, saj poudarjata zdrave odnose in upoštevanje situacije v danem trenutku.
Kaj ima človek od tega, da se ukvarja z CiM?
Jasper Dzuki Jelen: Globlje razumevanje tega, kako 1) opredeliti svoj osebni uspeh, 2) pridobiti in ohraniti stik s to (nalezljivo) energijo v sebi, ter 3) gibanje vzpodbuja bolj učinkovito razmišljanje in reševanje problemov.
Jasper Dzuki Jelen: Zaradi trdne podlage v borilnih veščinah in športu je bilo moje razumevanje plesa vedno praktično, pozemsko in odvisno predvsem od dobro uigrane skupine. Posvetil sem se razvoju delovnih metod, ki krepijo zaupanje, telesno gibljivost in dinamičen pretok med notranjo in zunanjo zavestjo.
Spoznal sem, da so dotik, občutek povezanosti in prostorska sposobnost za delovanje, ne da bi bilo treba vnaprej vedeti, kaj bo zraslo iz njega, tiste vzpodbude, ki udeležencem in plesalcem omogočijo doseči najboljše rezultate. Danes v času vsesplošne digitalizacije čutim močno potrebo, da razvijamo dejavnosti, ki krepijo gibanje, delovanje in eksperimentiranje na vseh ravneh družbe. Pri svojem pedagoškem in umetniškem delu stremim za preprostimi načini, kako priti do bistvenega delovanja in misli, ki gradijo naša občutja in telesna stanja, ter tako oblikujem prostor za dragocene izkušnje, kot sta na primer navdih in intuicija. TI in ID pri teh postopkih pomenita referenčni točki, ki mi pomagata, da pojasnim svoj pristop v odnosu do obstoječih metod in občega poznavanja.
Ali metodo CiM še naprej razvijaš ali pa si izoblikoval ustaljeno obliko sproščanja?
Jasper Dzuki Jelen: Trenutno ima CiM ustaljeno obliko, toda to, kar je za metodo bistveno, pomeni, da se neprestano razvija, je v gibanju.
Kje vidiš možnosti za nadaljnji razvoj CiM?
Jasper Dzuki Jelen: CiM vidim kot dodatno dejavnost, ki jo je mogoče brez težav vpeti v že obstoječa spoznanja, kako uspešno delovati, ustvarjati zdrave odnose in učinkovito poslovati. Okrepila bo vašo energijo, zboljšala dejavnost in mišljenje ter s tem povečala splošno delovno sposobnost in dobro počutje.
Trenutno razvijam vrsto gibalnih raziskav in izkušenj, ki na novo preverjajo moje dojemanje, kaj je CiM. V preteklih letih sem to počel bolj intuitivno, šele lani je metoda dobila ime "Choice in motion". Na tej točki sem se ozrl nazaj na svoje delo in se zavedel, da sem prišel do nekaterih zanesljivih spoznanj. Čutim, da se možnosti za nadaljnji razvoj kažejo v spreminjanju obstoječih pravil, ki okvirjajo njeno jedro, zato jih bo treba na novo preveriti. Pravila so omogočila ustvariti jasno sliko in določiti sprejemljiva varnostna tveganja pri razvijanju. V stikih s strokovnjaki z različnih področij bom lažje ugotovil, kaj se zgodi, če premaknemo preverjanje mentalne in telesne varnosti. Kam nas bo to pripeljalo, še ni jasno. V skladu z metodo CiM nisem posebno zagret, da bi prehitro sklepal, raje bom pustil, da se možnosti same prikažejo.
Kaj je pravzaprav CiM? Kako bi to pojasnil na preprost, vsakdanji način?
Jasper Dzuki Jelen: Metoda CiM je podobna vožnji kolesa. Če o njej samo razmišljamo, ga nikoli ne bomo vozili. Toda ko se enkrat spravimo na kolo, pritisnemo na pedale, pri tem pa nam vsaj nekaj časa kdo pomaga, bomo začutili, kaj vse je treba početi za uspešno kolesarjenje. Se še spomnite občutkov in vznemirjenja, ko ste se začeli učiti voziti kolo? In kako ste se počutili, ko vam je končno uspelo speljati? Takšno organsko učenje poraja občutek uspeha, veselo energijo, razširjeno svobodo in spoznavanje novih možnosti.
CiM na podoben način vzpodbuja nove možnosti, nov način razmišljanja in poraja novo energijo. Ljudem, ki ga prakticirajo, omogoči, da vzpostavijo telesni stik s samimi seboj in okolico, in sicer tako, da vnaprej ne razmišljajo o naslednjem gibu. Izvajalec rešitve odkriva sproti med samo vadbo in igro, s konkretno izkušnjo. Nekateri ljudje se lahko na primer hitro naslonijo na druge in jim zaupajo, da se lahko premikajo skupaj, ne da bi padli. Za druge to pomeni izziv. Nekateri brez težav počnejo stvari, ki na prvi pogled nimajo smisla, drugi pa se mučijo s tem. Nekateri hitro najdejo več rešitev, drugi pa nobene ali pa zgolj zelo malo. A to ni pomembno. Ukvarjanje z gibanjem in z drugimi ljudmi prinaša izkušnje, v katerih se smisel in zadovoljstvo pojavita šele ob koncu vadbe. Šele ko zaupanje, medsebojno odvisnost in spremembo/ gibanje tudi telesno izkusijo, se izvajalci naravno in sproščeno prepustijo intuiciji in ustvarjalnemu delu ter se začnejo odločati brez zadržkov. Neposreden stik z lastnim početjem posamezniku omogoči, da se sam odloči za stopnjo intenzivnosti svoje izkušnje. Vaditelj bo posameznikom in skupini jasno predlagal, kaj početi, ampak jih ne bo v nič silil niti jih ne bo uvajal v nekaj, česar nočejo početi.
Jasper, v septembru za InCo gibanje in slovensko-holandsko poslovno platformo (SDBP) pripravljaš delavnico. Namenjena je raziskovalcem in poslovnežem. Kakšno vlogo bo pri tem odigralo CiM?
Jasper Dzuki Jelen: Ko posluješ ali pa stremiš po tem, da bi izboljšal sebe ali odnose z drugimi, ključno energijo za to daje občutek uspešnosti. CiM ponuja telesno pridobivanje izkušenj. Učenje spominja na igro. Vzpodbujamo energijo in zavest o osebni uspešnosti. Ko posameznik kaj takega neposredno izkusi, začne bolj učinkovito delovati in presojati. Njegovo obzorje se razširi za nove misli, zavedati se začne novih možnosti in uravna strokovno in osebno dobro počutje. Namesto, da vso svojo energijo izgublja za oddaljene in težko dosegljive zamisli.
Ali mora biti človek plesalec, da se lahko udeleži CiM delavnice? Je delavnica namenjena samo ljudem z osebnimi problemi, ki zahtevajo, da se jim posvetijo in jih razpletejo?
Jasper Dzuki Jelen: Ne. To velja za obe vprašanji. CiM začenja z gibanjem, iz ŠE ne vem. CiM omogoči naravno (intuitivno) razvijanje raz-umevanja. Pretirano tehnično znanje plesnih tehnik ali utrjene ideje o tem „kaj je problem“, ga lahko celo ovirajo. Razumevanje CiM izvira iz dela na licu mesta, v prostoru, ko si tam, delaš, se gibaš. Delo počiva na tem, kar konkretno počnemo tisti dan, ne da bi si kaj beležili. Izbor odločitev, ki jih posameznik sprejme, njegovo energijo usmeri v organsko in na novo odkrito stanje, rezultat uspešnih rešitev.
Je še kaj takega, kar bi rad povedal udeležencem, preden se srečaš z njimi?
Jasper Dzuki Jelen: Delavnica, ki bo potekala 18. septembra 2014, bo uvod v splošno CiM doživetje. Udeleženec se bo domov vrnil prerojen s svežo energijo, novimi izkušnjami in z novimi pogledi na svet. Običajno sicer delavnice trajajo dva do pet dni, zaradi česar se lahko natančneje osredotočimo na strokovno delo ali zasebno življenje in jih še razširimo s temami, kot so odločanje, intuicija, ustvarjalnost ali izražanje samega sebe.
Po petih letih izkušenj bi tudi dodal, da je od udeležencev odvisno, ali se bodo in v kakšni meri se bodo vključili v delo. Sam jih lahko vzpodbudim in jim posredujem potrebno znanje, ne morem pa jih prisiliti, da počnejo ali razmišljajo o nečem, česar nočejo. Niti ni namen delavnice, da bi se spuščali v tovrstne pogovore. Torej pridružite se, bodite pripravljeni za to, da se bomo razgibali, se učili, se soočili z določenimi izzivi in se zabavali.
Še praktični napotek: oblecite se tako, da vas obleka ne bo ovirala pri gibanju. Ne sme imeti ostrih, kovinskih gumbov ali zadrg. Najprimernejša bosta običajna majica s kratkimi rokavi in hlače za vajo.
Intervju izvedel Blaž Branc
V kakšnem odnosu je CiM do sodobnega plesa? In kakšen odnos ima do psihoterapevtskih disciplin, namreč do izbirne teorije?
Jasper Dzuki Jelen: CiM (Choice in motion / izbiranje z gibanjem) uporablja gibalna spoznanja, ki izvirajo iz borilnih tehnik in različnih oblik sodobnega plesa. CiM iz določenih energetskih zmožnosti teh tehnik črpa tako, da lahko vsak v njih preprosto in dostopno uživa ne glede na starost, telesno pripravljenost ali veščino.
Teorija izbire (TI, Choice Theory) je psihološki okvir v ozadju „realitetne terapije“, ki ljudem pomaga izbrati učinkovitejše/ bolj zadovoljujoče odločitve v življenju. Običajen postopek TI pomeni določanje ciljev in načina delovanja, ki naj uresniči te cilje, oceni njihovo dosegljivost in možni napredek ter na tej osnovi izdela potrebni načrt.
Metoda CiM na prvo mesto postavlja samo izkušnjo, razmislek, analiza in ugotavljanje smisla ji sledijo šele potem. S tem nas odreši energetsko zelo drage stopnje spraševanja v duhu: „ne vem, kaj naj storim, zato moram zadeve še bolje premisliti/ analizirati“, in jo nadomesti s spoznanjem, ki izvira iz izkušnje: „to sem naredil in začutil/ razumel sem, kaj je bilo narejeno na pravi način, dajmo, še enkrat premislimo, potem pa gremo naprej in dalje raziskujmo“.
 |
| Slika: Jasper Dzuki Jelen Vir: osebni arhiv |
Jasper Dzuki Jelen: Ne, pri njegovem poteku sta obe praksi zgolj referenčni točki tako za telesne kakor za psihološke postopke, ki potekajo. Čeprav CiM prav tako temelji na delovanju in izkušnji. Razvoj CiM in to, kar uči, sta eno in isto. Vsako delovanje (gibanje) poraja novo razumevanje, njemu pa sledi novo delovanje. Delujoči posameznik in njegovo početje se tako postopoma neprestano razvijata. Seveda pa pri CiM ni vse novo, veliko sem se naučil od prvih oblikovalcev in od izvajalcev obeh metod, saj poudarjata zdrave odnose in upoštevanje situacije v danem trenutku.
Kaj ima človek od tega, da se ukvarja z CiM?
Jasper Dzuki Jelen: Globlje razumevanje tega, kako 1) opredeliti svoj osebni uspeh, 2) pridobiti in ohraniti stik s to (nalezljivo) energijo v sebi, ter 3) gibanje vzpodbuja bolj učinkovito razmišljanje in reševanje problemov.
Jasper Dzuki Jelen bo z nami v Ljubljani 18. septembra 2014 ob 18:30.uri, ko bo vodil delavnico z naslovom "Choice in motion".Ali lahko kaj več izvemo o začetkih CiM? Zakaj si sploh razvil metodo? Kaj te je gnalo, da si jo začel razvijati?
Jasper Dzuki Jelen: Zaradi trdne podlage v borilnih veščinah in športu je bilo moje razumevanje plesa vedno praktično, pozemsko in odvisno predvsem od dobro uigrane skupine. Posvetil sem se razvoju delovnih metod, ki krepijo zaupanje, telesno gibljivost in dinamičen pretok med notranjo in zunanjo zavestjo.
Spoznal sem, da so dotik, občutek povezanosti in prostorska sposobnost za delovanje, ne da bi bilo treba vnaprej vedeti, kaj bo zraslo iz njega, tiste vzpodbude, ki udeležencem in plesalcem omogočijo doseči najboljše rezultate. Danes v času vsesplošne digitalizacije čutim močno potrebo, da razvijamo dejavnosti, ki krepijo gibanje, delovanje in eksperimentiranje na vseh ravneh družbe. Pri svojem pedagoškem in umetniškem delu stremim za preprostimi načini, kako priti do bistvenega delovanja in misli, ki gradijo naša občutja in telesna stanja, ter tako oblikujem prostor za dragocene izkušnje, kot sta na primer navdih in intuicija. TI in ID pri teh postopkih pomenita referenčni točki, ki mi pomagata, da pojasnim svoj pristop v odnosu do obstoječih metod in občega poznavanja.
Ali metodo CiM še naprej razvijaš ali pa si izoblikoval ustaljeno obliko sproščanja?
Jasper Dzuki Jelen: Trenutno ima CiM ustaljeno obliko, toda to, kar je za metodo bistveno, pomeni, da se neprestano razvija, je v gibanju.
Kje vidiš možnosti za nadaljnji razvoj CiM?
Jasper Dzuki Jelen: CiM vidim kot dodatno dejavnost, ki jo je mogoče brez težav vpeti v že obstoječa spoznanja, kako uspešno delovati, ustvarjati zdrave odnose in učinkovito poslovati. Okrepila bo vašo energijo, zboljšala dejavnost in mišljenje ter s tem povečala splošno delovno sposobnost in dobro počutje.
Trenutno razvijam vrsto gibalnih raziskav in izkušenj, ki na novo preverjajo moje dojemanje, kaj je CiM. V preteklih letih sem to počel bolj intuitivno, šele lani je metoda dobila ime "Choice in motion". Na tej točki sem se ozrl nazaj na svoje delo in se zavedel, da sem prišel do nekaterih zanesljivih spoznanj. Čutim, da se možnosti za nadaljnji razvoj kažejo v spreminjanju obstoječih pravil, ki okvirjajo njeno jedro, zato jih bo treba na novo preveriti. Pravila so omogočila ustvariti jasno sliko in določiti sprejemljiva varnostna tveganja pri razvijanju. V stikih s strokovnjaki z različnih področij bom lažje ugotovil, kaj se zgodi, če premaknemo preverjanje mentalne in telesne varnosti. Kam nas bo to pripeljalo, še ni jasno. V skladu z metodo CiM nisem posebno zagret, da bi prehitro sklepal, raje bom pustil, da se možnosti same prikažejo.
Kaj je pravzaprav CiM? Kako bi to pojasnil na preprost, vsakdanji način?
Jasper Dzuki Jelen: Metoda CiM je podobna vožnji kolesa. Če o njej samo razmišljamo, ga nikoli ne bomo vozili. Toda ko se enkrat spravimo na kolo, pritisnemo na pedale, pri tem pa nam vsaj nekaj časa kdo pomaga, bomo začutili, kaj vse je treba početi za uspešno kolesarjenje. Se še spomnite občutkov in vznemirjenja, ko ste se začeli učiti voziti kolo? In kako ste se počutili, ko vam je končno uspelo speljati? Takšno organsko učenje poraja občutek uspeha, veselo energijo, razširjeno svobodo in spoznavanje novih možnosti.
 |
| Slika: Choice in motion paradigma (model) Vir: Jasper Dzuki Jelen |
CiM na podoben način vzpodbuja nove možnosti, nov način razmišljanja in poraja novo energijo. Ljudem, ki ga prakticirajo, omogoči, da vzpostavijo telesni stik s samimi seboj in okolico, in sicer tako, da vnaprej ne razmišljajo o naslednjem gibu. Izvajalec rešitve odkriva sproti med samo vadbo in igro, s konkretno izkušnjo. Nekateri ljudje se lahko na primer hitro naslonijo na druge in jim zaupajo, da se lahko premikajo skupaj, ne da bi padli. Za druge to pomeni izziv. Nekateri brez težav počnejo stvari, ki na prvi pogled nimajo smisla, drugi pa se mučijo s tem. Nekateri hitro najdejo več rešitev, drugi pa nobene ali pa zgolj zelo malo. A to ni pomembno. Ukvarjanje z gibanjem in z drugimi ljudmi prinaša izkušnje, v katerih se smisel in zadovoljstvo pojavita šele ob koncu vadbe. Šele ko zaupanje, medsebojno odvisnost in spremembo/ gibanje tudi telesno izkusijo, se izvajalci naravno in sproščeno prepustijo intuiciji in ustvarjalnemu delu ter se začnejo odločati brez zadržkov. Neposreden stik z lastnim početjem posamezniku omogoči, da se sam odloči za stopnjo intenzivnosti svoje izkušnje. Vaditelj bo posameznikom in skupini jasno predlagal, kaj početi, ampak jih ne bo v nič silil niti jih ne bo uvajal v nekaj, česar nočejo početi.
Jasper, v septembru za InCo gibanje in slovensko-holandsko poslovno platformo (SDBP) pripravljaš delavnico. Namenjena je raziskovalcem in poslovnežem. Kakšno vlogo bo pri tem odigralo CiM?
Jasper Dzuki Jelen: Ko posluješ ali pa stremiš po tem, da bi izboljšal sebe ali odnose z drugimi, ključno energijo za to daje občutek uspešnosti. CiM ponuja telesno pridobivanje izkušenj. Učenje spominja na igro. Vzpodbujamo energijo in zavest o osebni uspešnosti. Ko posameznik kaj takega neposredno izkusi, začne bolj učinkovito delovati in presojati. Njegovo obzorje se razširi za nove misli, zavedati se začne novih možnosti in uravna strokovno in osebno dobro počutje. Namesto, da vso svojo energijo izgublja za oddaljene in težko dosegljive zamisli.
Ali mora biti človek plesalec, da se lahko udeleži CiM delavnice? Je delavnica namenjena samo ljudem z osebnimi problemi, ki zahtevajo, da se jim posvetijo in jih razpletejo?
Jasper Dzuki Jelen: Ne. To velja za obe vprašanji. CiM začenja z gibanjem, iz ŠE ne vem. CiM omogoči naravno (intuitivno) razvijanje raz-umevanja. Pretirano tehnično znanje plesnih tehnik ali utrjene ideje o tem „kaj je problem“, ga lahko celo ovirajo. Razumevanje CiM izvira iz dela na licu mesta, v prostoru, ko si tam, delaš, se gibaš. Delo počiva na tem, kar konkretno počnemo tisti dan, ne da bi si kaj beležili. Izbor odločitev, ki jih posameznik sprejme, njegovo energijo usmeri v organsko in na novo odkrito stanje, rezultat uspešnih rešitev.
Je še kaj takega, kar bi rad povedal udeležencem, preden se srečaš z njimi?
Jasper Dzuki Jelen: Delavnica, ki bo potekala 18. septembra 2014, bo uvod v splošno CiM doživetje. Udeleženec se bo domov vrnil prerojen s svežo energijo, novimi izkušnjami in z novimi pogledi na svet. Običajno sicer delavnice trajajo dva do pet dni, zaradi česar se lahko natančneje osredotočimo na strokovno delo ali zasebno življenje in jih še razširimo s temami, kot so odločanje, intuicija, ustvarjalnost ali izražanje samega sebe.
Po petih letih izkušenj bi tudi dodal, da je od udeležencev odvisno, ali se bodo in v kakšni meri se bodo vključili v delo. Sam jih lahko vzpodbudim in jim posredujem potrebno znanje, ne morem pa jih prisiliti, da počnejo ali razmišljajo o nečem, česar nočejo. Niti ni namen delavnice, da bi se spuščali v tovrstne pogovore. Torej pridružite se, bodite pripravljeni za to, da se bomo razgibali, se učili, se soočili z določenimi izzivi in se zabavali.
Še praktični napotek: oblecite se tako, da vas obleka ne bo ovirala pri gibanju. Ne sme imeti ostrih, kovinskih gumbov ali zadrg. Najprimernejša bosta običajna majica s kratkimi rokavi in hlače za vajo.
ponedeljek, 8. september 2014
Michael Tellinger on Ubuntu philosophy
Zaradi Aktualnosti vsebine in bližnjega dogodka tokrat objavljamo gostujoči intervju v angleškem jeziku. Bil je narejen za Aktualno 2.0 s strani naše kolegice Andreje Cepuš. Predstavljamo vam izjemen koncept nove dobe, ki se kot virtualni virus širi iz Afrike na vse kontinente in je v mnogih državah že dobil tudi oprijemljive strukture. V razmislek in vpogled v nove možnosti!
Pozdrav, Violeta
Michael Tellinger is a scientist, explorer and internationally acclaimed author of numerous books, who has become an authority on the vanished civilisations of southern Africa and the origins of humankind. His research and discoveries of an advanced vanished civilisation in South Africa includes a diverse field of research and touches on human origins, spirituality, science & consciousness.
Michael’s work touches critical issues around the subject of Unity Consciousness. “The more we push the boundaries of science, the more we come to understand the universal mind – the creative source of all things in the multiverse and beyond. It seems that the knowledge we gain from quantum physics and space-time studies, brings us closer to understanding the true nature of reality, the meaning of the universe and our place in it as conscious beings.” He believes that quantum physics is a gift from the divine creator to allow humanity to find its way back to source – back to unity – from a deeply divided and manipulated species – not only on Earth but in the entire universe.
Tellinger presents a model for a new social structure
called CONTRIBUTIONISM – A World Without Money – based on the African
philosophy of UBUNTU and proposes how we should move from a money-driven
society to a society driven by people, their talents and their passion
for life. Where everyone contributes their natural talents or acquired
skills to the greatest benefit of all in their community – and money has
no meaning.
He is also the founder of the UBUNTU LIBERATION MOVEMENT and the political party called UBUNTU Party, in South Africa – which contested the national elections in SA on the 7th May 2014.
You can find more about Michael Tellinger and his work here: http://michaeltellinger.com/
Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
Pozdrav, Violeta
Michael Tellinger is a scientist, explorer and internationally acclaimed author of numerous books, who has become an authority on the vanished civilisations of southern Africa and the origins of humankind. His research and discoveries of an advanced vanished civilisation in South Africa includes a diverse field of research and touches on human origins, spirituality, science & consciousness.
Michael’s work touches critical issues around the subject of Unity Consciousness. “The more we push the boundaries of science, the more we come to understand the universal mind – the creative source of all things in the multiverse and beyond. It seems that the knowledge we gain from quantum physics and space-time studies, brings us closer to understanding the true nature of reality, the meaning of the universe and our place in it as conscious beings.” He believes that quantum physics is a gift from the divine creator to allow humanity to find its way back to source – back to unity – from a deeply divided and manipulated species – not only on Earth but in the entire universe.
 | |
| Photo: Michael Tellinger Source: personal archive |
He is also the founder of the UBUNTU LIBERATION MOVEMENT and the political party called UBUNTU Party, in South Africa – which contested the national elections in SA on the 7th May 2014.
You can find more about Michael Tellinger and his work here: http://michaeltellinger.com/
Since Michael is coming to Slovenia, Ljubljana on September (having the lecture in Cankarjev dom on September, 9th titled Megalithic Sites and Free Energy) is seemed like a nice opportunity to ask him a few questions before his arrival.Povezava do celotnega intervjuja.
Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
- Predstavitev knjige Sintropija, 12. september 2014, ob 18h, Atrij ZRC, Ljubljana
- Naslednji BIN dogodek: BIN@SHEFFIELD, Velika Britanija, 3. - 5. november 2014
torek, 2. september 2014
Študentski zgled, ki navdihuje
Vojna zvezd oz.»Star Wars«, legendarna saga, ki je v preteklosti požela veliko slave za svojo inovativnost, se zopet vrača, a pred njenim prihodom v kino smo v Sloveniji že imeli priložnost in še bomo imeli priložnost videti oz. prebrati lastno različico sedmega nadaljevanja. Namreč študentje iz različnih fakultet Univerze v Ljubljani so se združili pod vodstvom doc. dr. Ora Ettlingerja iz Fakultete za arhitekturo in skupaj ustvarili nove svetove in zgodbo, s katero bi se lahko Vojna zvezd nadaljevala.
 |
| Slika: Delovna skupina pri delu Vir: Sašo Jakljevič |
Kako ste prišli do ideje za ta projekt?
doc. dr. Or Ettlinger: Ko je leta 2012 Disney kupil Lucas film in najavil nov film Star Wars, mi ni bilo treba niti pomisliti »To je to«. Odločili smo se, da bo tema novega projekta Vojna zvezd. Zaradi širine projekta smo k sodelovanju povabili študente raznih fakultet z različnimi znanji, potrebnimi za izvedbo projekta, in to je bil začetek.
Kakšen je bil načrt za projekt?
doc. dr. Or Ettlinger: Glede na nekajletno izvajanje takšnih projektov imamo zdaj že precejšnje zaupanje v sam proces. Ravno zato smo veliko stvari pustili odprtih, tako tudi nismo vedeli, kaj bo končni izdelek. Sam sem vedel, da mora biti izdelek nekaj, kar jasno predstavi rezultat kreativnega procesa in dovoli gledalcu, da si predstavlja, kako bi bil videti film, če bi ga dejansko ustvarili mi. Format, kako naj bo predstavljen, je bil popolnoma odprt, kot tudi sama vsebina. Prva ideja je bila ustvariti filmski napovednik. Ker pa smo se znašli brez sodelavcev iz akademije za film, smo se hitro prilagodili. Veliko idej je prišlo od samih študentov. Sam imam običajno svoje ideje, ampak mislim, da je veliko bolje, da študenti sami pridejo do njih – to je namreč tisto, kar jih poskušam naučiti. Zaupanje v lastno kreativnost namesto točnega sledenja napotkom naloge. In tako smo prišli do ideje za storyboard/strip, ki je prišla iz eksperimentiranja z zgodbo. Čeprav na začetku sploh nismo imeli namena ustvariti celotne zgodbe.
 |
| Slika: Ustvarjanje Vir: Sašo Jakljevič |
Lahko malce opišete celoletno dogajanje na projektu?
Sašo Jakljevič: V prvi polovici šolskega leta smo se v bistvu pripravljali na sam kreativni proces in spoznali, od kod v resnici črpamo ideje. V skupinah smo analizirali zgodovinska obdobja, zgodovinski razvoj filma z znanstveno fantastiko, analizirali vse filme »Star Wars«, svetove in glavne junake v njih. S tem smo se nekako poskušali umestiti v galaksijo sage in uvideti, katere ideje sploh spadajo vanjo. Ob vsem tem delu pa smo se spoznali tudi med seboj. Uvideli smo, kdo so tisti, s katerimi smo zelo produktivni, in kdo tisti, s katerimi delamo nekoliko težje. Tako smo po tem lahko sestavili optimalne dizajnerske skupine.
Med drugim semestrom je potekalo ustvarjanje naše zgodbe, iz katere smo potem lahko razbrali, na katerih planetih oz. delih galaksije se naš film dogaja. Vzporedno z razvojem zgodbe je potekala tudi sama faza dizajniranja naših svetov, njihovih prebivalcev, arhitekture in tehnologije. Skozi semester sta ti dve niti dopolnjevali ena drugo. Vse skupaj smo zaključili s fazo produkcije, pri kateri so nastale končne skice, 3D modeli, plakati, kipi, kostumi, risbe ... ki so se znašli na razstavi in pa kasneje v naši knjigi.
Pri projektu je sodelovalo 16 študentov iz petih fakultet, ki so sestavljali osrednji del ekipe skozi celotno študijsko leto. Poleg njih je bilo še 17 takšnih, ki so na različne načine, v različnih merah in na različnih stopnjah projekta pomagali, da je vse skupaj nastalo. Seveda ne bi zmogli brez treh asistentov, ki so nam občasno priskočili na pomoč, in pa doc. dr. Ora Etllingerja. On nas je podučil in pripravil na kreativni proces, med samim procesom pa nam skušal pustiti čim bolj proste roke.
 |
| Slika: Projektna skupina Vir: Sašo Jakljevič |
Kaj sledi?
doc. dr. Or Ettlinger: Ne vemo točno, kaj sledi. So pa tu ideje, kako bi lahko vse skupaj še naprej razvijali. Z leti izkušenj, ki smo jih nabrali ob teh eksperimentalnih projektih, in se učili, kako jih voditi, se nam zdi, da smo iznašli nekakšen sistem, ki deluje. Tako je ena smer nadaljnje izvajanje takšnih projektov v okviru izobraževalnega programa na Fakulteti za arhitekturo. Program, ki bi vključeval tudi druga področja, od biologije do inženirskih področij, ne le arhitekture. Druga smer, ki jo raziskujemo, je izvajanje takšnih multidisciplinarnih projektov izven izobraževalnega okvirja, v obliki nekakšne skupine za spopadanje s takšnimi projekti, ki bi morda delovala z industrijo. Zanimiv pogled na to je tudi kombinacija obeh, a nobena od teh smeri še ni odločena, zato nas lahko spremljate in sami vidite, kaj bo nastalo.
 |
| Slika: Ustvarjanje Vir: Sašo Jakljevič |
Kje bi si lahko ogledali vaše stvaritve?
Sašo Jakljevič: V sredini septembra 2014 v novi stavbi Fakultete za računalništvo in informatiko načrtujemo še eno razstavo. Videli pa nas boste morda tudi na konvenciji fantazije in znanstvene fantastike »Na meji nevidnega« v Ljubljani
Nekaj slik iz pretekle razstave in nekatere naše dizajne lahko vidite na Facebook strani (www.facebook.com/theStarWarsProject ). V bližnji prihodnosti pa si boste lahko še kaj več ogledali na spletni strani projekta, ki pa je še v izdelavi (www.creativitystudio.net/starwars).
 |
| Slika: "Naslovnica" Star Wars Vir: Sašo Jakljevič |
Še nekaj citatov:
»Zame je bilo to leto res super, eno najbolj produktivnih in pa poučnih let, kar sem jih imel na faksu, in bi sodelovanje v takem projektu res priporočal vsakemu.« - Gašper Habjanič
»Zadnji teden je bil res ubijalski, premalo spanja in veliko dela, ampak nekako smo se organizirali in naredili.« - Neja Kaligaro
»Zanimivo je bilo videti, kako ostale stroke drugače razmišljajo in kako enako razmišljajo. Saj v osnovi je bil ta proces enak za vse, vendar s seboj vsak prinese še nekaj iz svojega ozadja.« - Gašper Habjanič
Hvala za vpogled drugačnega, celostnega, vznemirljivega in drznega projekta. Naj bo v navdih novim zgodbam in za spodbudo vsem, ki omogočajo tovrstnim projektom več podpore.
Oj, Violeta
Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
- Internet kot vir poslovne inovativnosti, NETFORK Akademija 2014, Ljubljana 30.9. 2014
- Naslednji BIN dogodek: BIN@SHEFFIELD, Velika Britanija, 3. - 5. november 2014
četrtek, 19. junij 2014
Sintropija – ustvarjalna moč narave
Tovrstno vznemirjenje je v meni povzročilo srečanje s SINTROPIJO. Težko je opisati občutke, ki so me prežemali, ko sem potovala skozi zapletene, v večini primerov meni nerazumljene formule, pa vendar tako domače, da sem jih doživljala, kot da so sestavni del mene že od nekdaj. Pri tem je pomembno vlogo igral slovenski jezik, ki ga avtor Andrej Detela uporablja v njegovi najžlahtnejši obliki in z njim ustvari melodijo, ki prodira globoko v nezavedno in skladišči vanj svežino, gostoto novega, pravega. V knjigi z naslovom »SINTROPIJA v polifaznih zibelkah«.
“Narava vedno vzame, kar je na razpolago, in iz tega naredi največ, kar lahko …” Neznani avtorNaj vas naslov ne prestraši ali odvrne od sporočil knjige, ki so za nas tako pomembna kot razumevanje evolucije, razumevanje dialektike, razumevanje pomena veselja za kakovostno življenje. To je zgodba sintropije in fizika, ki je dokazal njen obstoj. Odprite srce, odprite vse svoje ravni zaznavanja in naj vas zgodba nagradi za vaše potovanje.
 |
| Slika: Naslovnica knjige Naročilo knjige: www.sintropija.si |
V: Kaj je sintropija?
Sintropija je samoorganizacijska sposobnost narave.
V: Kako dolgo se že zavedamo njenega obstoja, jo opazujemo?
Že leta 1943 je Erwin Schrödinger odprl vprašanje samoorganizacijske sposobnosti žive snovi, ki jo je Leon Brillouin pojmoval »negentropija«, saj gre za nekakšno »življenjsko silo«, ki znižuje entropijo vsakega živega sistema z visoko stopnjo notranje (samo)organizacije. V matematičnem jeziku pa bi negentropijo lahko poimenovali nasprotje entropije, zato jo biomatematik Luigi Fantappiè in biokemik Albert Szent-Györgyi (leta 1974) poimenujeta sintropija. Ideje o njenem obstoju pa so bile prisotne že veliko prej. Francoski vitalisti in Pasteur so že uporabljali izraz »življenjska sila«, a smo potrebovali čas, da so se razvili matematični in fizikalni modeli (formule), ki so znali te pojave opisati in dokazati. Že Nikola Tesla je pisal o »svetlečem etru«, a bil nerazumljen, ker so bili njegovi uvidi tako zelo drugačni od takratne ravni razumevanja fizike in življenja nasploh, da se niso razširili med ljudi.
V: Kaj razumevanje sintropije pomeni za razumevanje življenja?
Če imamo možnost sintropije, potem neki fizikalni sistem pri ugodnih faznih razlikah (kar matematično opišemo s tako imenovano fazno strukturo sistema) ne gre po poti entropije, ne gre v smeri k termodinamskemu kaosu in toplotni smrti, temveč gre v smeri k vse večji notranji organizaciji, k večji kompleksnosti, gre v smeri življenja. Že Szent-Györgyi je slutil, da imajo vsi živi sistemi že na celičnem nivoju vgrajene mehanizme, ki delujejo v smislu sintropije. S tem se je že pred njim ukvarjal tudi Schrödinger v knjižici What's life? Že on je posumil, da na kvantnem nivoju obstajajo procesi, ki presegajo klasično termodinamiko. Omenil bi lahko še Brillouina in tako naprej.
V: Dokaz o obstoju sintropije torej pomeni izziv obstoječim dogmam in naukom?
 |
| Slika: Andrej Detela Vir: selffish studio |
V: A ti se s to razlago nisi zadovoljil. V raziskovanju si naredil korak naprej …
Andrej Detela, pisatelj, pesnik, filozof, ekolog, fizik in mednarodno uveljavljeni izumitelj z Inštituta Jožef Stefan, je znan kot avtor najbolj naprednih elektromotorjev za robote in za električna vozila nove generacije, pri čemer se navdihuje v naravi. Kot inovator odkriva ekološke možnosti pridobivanja energije. V bazični znanosti je že dolgo dejaven na mladem področju sintropije. S holističnim pristopom k dojemanju sveta povezuje spoznanja znanosti z osebno izkustveno duhovnostjo.Seveda. V življenju vlada neka urejenost. Vsak atom v živi celici je točno na svojem mestu in ta red odloča o zdravju organizma. Že Schrödinger je sumil, da tu deluje neki subtilni mehanizem, po katerem se živa snov samoorganizira. Malo pozneje je Szent-Györgyi o tem začel pisati knjige, še pozneje pa je na tej ideji Prigogine zgradil svojo teorijo t.i. disipativnih struktur. A te njegove strukture eksplicitno ostajajo še zmeraj v okviru entropijskega zakona. Schrödinger pa je pustil odprto možnost tudi za sintropijo. S to temo, ki neodgovorjena občutljivo visi v zraku, so se ukvarjali tudi drugi, in zadnje čase sem vse bolj čutil, da prav tu mora priti do bistvenih premikov.
V: Kaj je bistvena ideja tvojega dela?
Glavno težišče, bistvena ideja mojega dela je opis kompleksnih kvantnih sistemov s Teslovo teorijo polifaznih oscilacij. Torej, združil sem to dvoje. Teslovo teorijo polifaznih sistemov, v katerih je jasno definirana smer časa, sem vpeljal na nivo kvantne fizike. Tega še ni delal nihče, in to je za te stvari bistveno novo; in to je tisto, kar je dalo izjemno zanimive rezultate. Šele takrat, ko sem v teoriji sintropije začel uporabljati Teslove polifazne sisteme, so enačbe postale zadosti enostavne, da se je z njimi dalo elegantno računati in da sva z mladim sodelavcem Gorazdom Lampičem potem prišla do številnih uporabnih rezultatov. A treba jih je bilo osvetliti z globljim razumevanjem, zato sva s kolegom fizikom analizirala še naprej in ugotavljala, kaj vse to pomeni. Ne zadostuje, če delamo nekaj kar na slepo, temveč je treba tudi raziskovati, kaj pravzaprav sploh pomeni tisto, kar delaš. To izrecno poudarjam, ker v sodobnem znanstvenem delu tega drugega zelo primanjkuje. Ljudje hitijo s pisanjem člankov, da nekaj hitro objavijo, in zmanjka jim časa za razumevanje globljega smisla tega, kar so naredili. Osebno menim, da se ne smemo izogniti bremenu notranje svobode, ko pogumno vstopamo v tisti prazni, odprti prostor, kjer edino lahko iskreno in smiselno interpretiramo rezultate našega dela. Žal pa današnja tekmovalna družba tega ne podpira, zato se moraš opreti na svoj lastni pogum, kar je že izrazito notranja duhovna drža.
1. predstavitev knjige »SINTROPIJA v polifaznih zibelkah« bo v Lescah na Gorenjskem, Vila Milena, petek 20. junija ob 18-ihV: Da približava koncept sintropije našim bralcem, te prosim, da nam postrežeš z nekaj primeri iz narave, ki govorijo v podporo sintropiji.
Z veseljem. Značilnosti sintropije lahko zaznamo v svetu kristalov. Ko atomi v kristalih vibrirajo, v kristalu nekoliko oscilira tudi oblika električnega potenciala (oblika periodičnega kristalnega potenciala za elektrone). Če ima kristal vsaj količkaj netrivialno notranjo strukturo (in navadno je tako), lahko tudi v kristalih nastopijo polifazne oscilacije, ki kažejo na značilnosti sintropije.
Japonec Masaru Emoto ugotavlja, da na rast snežink delujejo zelo subtilni vplivi. Številni zunanji vplivi, zunanja polja odločajo o tem, v katerih smereh bo snežinka rasla, delala fraktalne strukture ... Splošna teorija o sintropiji napoveduje, da rast snežinke uravnavajo akustične oscilacije v kristalčkih ledu, akustična frekvenca pa je silno visoka (hiperzvok). Ta hiperzvočna simfonija ima izjemno bogate izrazne možnosti.Sintropna samoorganizacija se sproži tudi v kristalu vode, ki se seveda imenuje led. V ledu med sabo sozvanja več oscilacij, in to je neke vrste harmonična glasba (analogna s polifono orgelsko glasbo), s pravilnimi faznimi zamiki med faznimi nihanji. Tudi ta oscilacija se samoojačuje (pozitivna povratna zveza), nihanje atomov postane koherentno (sinhronizirano) in z jasnimi frekvencami, o katerih za zdaj govorijo samo bioenergetiki.
Podoben primer je tudi snežinka, ki je samostojen kristalček ledu. Vemo, da pod različnimi pogoji zraste v različne oblike.
 |
| Slika: Slike iz knjige Vir: Andrej Detela |
Če gremo še en korak naprej, že pridemo v t.i. ezoteriko. Stare slike iz Indije ali Tibeta prikazujejo/opisujejo subtilno telo (pranično telo) človeka, z glavnimi čakrami in s številnimi energijskimi nitkami, ki jih zdaj znamo razumeti kot tokovnice hiperzvočnega valovanja. To je torej informacijska struktura telesa in sintropija je tisti skriti mehanizem, ki omogoča harmonizacijo vseh delov v zdravo celoto.Povezava do predavanj Andreja Detela:
Prvo predavanje "Silent message of nature" in tekst
Drugo predavanje "Syntropic perception of time" in tekst
V: Še iz šolskih klopi smo si vsi zapomnili rek, da je energija neuničljiva. Kako se sintropija obnaša v odnosu do tega zakona?
Na primer, v lučeh se električna energija spreminja v svetlobno energijo in svetlobna energija se nazadnje pretvori v toplotno energijo. Torej, v ta prostor pride po žicah električna energija, ki ima zelo nizko entropijo. V lučeh se ta energija spremeni v svetlobno energijo, ki pa ima že malo večjo entropijo kot električna energija. Ko potem svetloba zadene stene, se v stenah pretvori v toploto. Ta toplota ima skorajda isto temperaturo kot okolje, zato ima zelo veliko entropijo. Do sedaj pa nihče ni znal ustvariti obratnega procesa, da bi se toplota naravnega okolja spremenila nazaj v električno energijo.Res je. Vsi vemo za energijski zakon: energija se ne more uničiti, energija ne nastane iz nič. Obstajajo le pretvorbe energije iz ene oblike v drugo. Energija z majhno entropijo (v tem primeru električna energija, glej okvirček) se je spremenila v energijo z visoko entropijo, v toploto naravnega okolja. Do sedaj pa nihče ni znal ustvariti obratnega procesa, da bi se toplota naravnega okolja spremenila nazaj v električno energijo. V električno energijo smo znali pretvarjati samo tisto toploto, ki ima zelo visoko temperaturo, veliko višjo, kot je naravna temperatura okolja. Taki procesi se dogajajo v termoelektrarnah, na primer v Šoštanju, kjer imamo sedaj znani škandal s koruptivnim primerom TEŠ-6. Energijske pretvorbe v termoelektrarnah se začnejo pri kemični energiji premoga, in to je energija z nizko entropijo, sicer nadaljnje energijske pretvorbe sploh ne bi bile možne. Premog gori in ustvari pregreto vodno paro s precej visoko temperaturo, kakih 600 stopinj Celzija, para potem poganja turbine, turbine poganjajo električne generatorje. V klasičnih elektrarnah torej potrebujemo veliko višjo temperaturo, kot je naravna temperatura okolja. Do zdaj niso znali v električno energijo pretvarjati naravne toplote na temperaturi okolja. Ali vidite razliko med enim in drugim?
V: V čem je sintropična paradigma drugačna?
S sintropijo smo ustvarili možnost energijske reciklaže.
Vizija, ki jo dovoljuje sintropična paradigma, je povsem drugačna: toploto iz naravnega okolja spreminjamo direktno v električno energijo. Zamislimo si, kako bi potekal ta proces! Stene v tem prostoru se za malenkost ohladijo, morda za 10 stopinj, in iz te toplote bi potem pridobili električno energijo, ki bi jo napeljali v daljnovod. To je torej časovni obrat klasičnih energijskih pretvorb, obratni proces, v katerem se toplotna energija z visoko entropijo pretvarja v električno energijo z nizko entropijo. Entropijski zakon to možnost seveda prepoveduje, ker dovoljuje samo prehode na višjo entropijo. Šele zakon sintropije razloži ta obratni proces. To praktično pomeni, da okolja ne obremenjujemo več z odpadno toploto, temveč znamo sedaj reciklirati prav to toploto nazaj v električno energijo, ki jo po vsakem energijskem ciklu lahko znova in znova uporabljamo. Ni nam treba izčrpavati vedno novih energijskih virov (premog, nafta, uran in tako naprej) in potem v nedogled odlagati odpadno toploto v okolje. Zdaj smo ustvarili možnost energetske reciklaže. Sklenili smo energijski krog, ne potrebujemo več nobenega goriva, nobene nafte, nobenega premoga itn. Našli smo možnost za reciklažo odpadne toplote, ki je zmeraj končni produkt vseh energijskih pretvorb. Začnemo sodelovati z ravnovesjem med entropijo in sintropijo, ki obstaja v naravi.
 |
| Slika: Andrej Detela Vir: www.mladina.si |
Na primer, ko avti vozi po cesti, se gume segrejejo, in ko zaviramo, se grejejo zavorni diski; zaradi zračnega upora pa se greje zrak okrog avta, okoliški zrak pa grejejo tudi izpušni plini in avtomobilski hladilnik. Na koncu gre vse v toploto. Ampak sedaj znamo to odpadno toploto reciklirati nazaj v električno energijo. Čez deset let bodo verjetno v glavnem prevladali električni avtomobili, ki bodo na osnovi sintropije toploto okolja pretvarjali nazaj v električno energijo, ki bo potem poganjala elektromotorje v avtomobilu. To je rešitev za energijske probleme sodobne civilizacije, med drugim seveda tudi za razvpiti problem tople grede.
V: Uporaba spoznanj, povezanih s sintropijo, ima lahko izjemne družbene posledice. Kaj o tem meniš sam?
Tu se bom oslonil kar na razmišljanja iz Teslove avtobiografije (pri nas je izšla pred kratkim pod naslovom Moji izumi). On je že pred stotimi leti pisal o novih virih energije in opozarjal, na kaj moramo biti pri tem pozorni. Tok dogodkov v teh časih na splošno poteka prehitro, vse stvari hočemo takoj dati v javnost in prav vsiljivo tržiti, še preden jih dobro razumemo. Zato bom vseskozi opozarjal na filozofske, socialne, psihološke vidike teh novih možnosti, ki jih daje spoznanje o sintropiji. Torej, če so nam zdaj kar naenkrat podarjene nove možnosti energijskih pretvorb, je izjemno pomembno, da v vsej celovitosti razumemo, kaj to pomeni. Nove priložnosti ne bomo vpenjali v stari način razmišljanja, ne bomo je spet zlorabljali.
V: Kaj misliš s tem zadnji.m stavkom?
Sintropija pa govori o tem, da svet ne deluje skozi prevlado močnejšega, temveč na kvantnem nivoju, ki je veliko bolj resničen, opažamo, kako različne entitete medsebojno sozvanjajo v čudežno ubrani harmoniji in se vsebinsko bogatijo.Po starem so se namreč nove možnosti v svet vpeljavale z namenom, da imajo eni ljudje prevlado nad drugimi. Sintropija pa govori o tem, da svet ne deluje skozi prevlado močnejšega, temveč na kvantnem nivoju, ki je veliko bolj resničen, opažamo, kako različne entitete medsebojno sozvanjajo v čudežno ubrani harmoniji in se vsebinsko bogatijo. Šele ko razumemo to prvinsko sodelovalnost in ji odpremo vrata v človeški svet, se morda naše realno življenje dvigne na neki višji in lepši nivo. Morda tudi bolj božanski nivo? Brez tega razumevanja bi bilo vse to, kar vam sedaj govorim o sintropiji, nesmiselno, ker bi tudi to reč spet takoj zlorabili. Ne bomo. Saj vsi hrepenimo po duhovno ozaveščenem in dostojnem življenju, želimo si sožitja s celoto in ljubečega odnosa do te celote, v tej celoti bi se vsi radi počutili varni in srečni. Torej, edinole v tem duhovnem kontekstu ima spoznanje o sintropiji neki pomen in smisel.
Andrej, naj ti dobre sile stojijo ob strani in plemenitijo tvoje delo. Globok poklon za tvojo dosedanjo pot in uvide, ki so še pred tabo.
Oj, Violeta
Kako lahko sodelujemo
Kje se lahko srečamo
- Konferenca Podjetno v svet podjetništva, Postojna, 19.6. 2014
- Economic Forum, Poljska, 2.- 4. 2014
- Internet kot vir poslovne inovativnosti, NETFORK Akademija 2014, Ljubljana 30.9. 2014
- Naslednji BIN dogodek: BIN@SHEFFIELD, Velika Britanija, 3. - 5. november 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
